V nedeljo, 4. oktobra praznujemo svetovni dan živali. Ob tem dnevu bi vas rada spomnila, ne le na odgovorno ravnanje do svojih ljubljencev, temveč na našo, človeško odgovornost do živali nasploh. Poleg skrbi za našega kosmatinca, POUČIMO TUDI TISTE, KI SE TEGA ŠE NE ZAVEDAJO, DA JE ŽIVAL RESNIČNO VELIKA ODGOVORNOST:

1. ČE NISMO POVSEM PREPRIČANI, DA ŽIVALI NE BOMO MOGLI NUDITI VSEGA, KAR POTREBUJE, JE NE IMEJMO. Žival rabi ljubezen, nego, hrano, toplo zavetje za počitek, gibanje, zdravstveno oskrbo in drugo. Če želimo vseeno preživeti vsaj nekaj uric v družbi psov, ima večina azilov tudi t.i. sprehajalne dneve, ko lahko pridemo in peljemo kužka na sprehod.

2. IMEJMO SVOJO ŽIVAL POD STALNIM NADZOROM. Tavajoča žival je lahko resna grožnja, ne le za svoje, temveč tudi za človeško življenje. Samo pomislite, da vam iznenada pred avto skoči pes ali mačka! Močno upam, da bo tudi tak opomin kdaj našel pot na plakate Ministrstva za promet!

3. PREPREČITE ROJSTVO NEŽELENIH MLADIČEV! Pravočasno sterilizirajte in kastrirajte svojo žival, če je nimate za vzrejo. Čeprav gre za operacijo, je poseg veliko bolj human kot pa utopitev, butanje ob steno, zažiganje v peči in pobijanje z lopato! In to so metode “humane” usmrtitve, za katere sem slišala, ne da so jih izvajali v srednjem veku, temveč v zadnjih dveh letih!!!!

4. KOT VSI NE MARAMO ROZIN, VSI NE MARAJO ŽIVALI. KER ŽIVIMO V ISTEM OKOLJU, POSKRBIMO, DA BO ZA TAKE LJUDI NAŠA ŽIVAL ČIM MANJ MOTEČA. POSKRBIMO ZA NJENO PRIMERNO TER ZA OKOLICO NEMOTEČE OBNAŠANJE IN POBIRAJMO IZTREBKE!

IN ŠE ENKRAT - PODUČIMO OTROKE, PODUČIMO DRUGE LJUDI, DA ŽIVAL NI IGRAČA, SREDSTVO ZA DOKAZOVANJE ČESARKOLI. ŽIVAL JE BITJE, KI ČUTI, TAKO UGODJE IN BOLEČINO, KOT VESELJE IN ŽALOST. VELIKO BOLJ SMO SI PODOBNI, KOT SI PREDSTAVLJAMO. PRAV RAZLIKE, KI BODO VEDNO OSTALE, PA SO TISTE NAJLEPŠE, SAJ NAREDIJO NAŠ SKUPEN SVET VELIKO BOLJ PISAN.

Današnje pisanje zaključujem s filmskim prispevkom Teje Martinovič. Fotografije so popolnoma resnične. Prosim, oglejte si ga in razmislite.

http://www.youtube.com/watch?v=uYolExRQ_9Y

Teja, hvala!

V nedeljo, 17.5. se je na Obali zgodil velik kinološki dogodek - otvoritev novega poligona kinološkega društva Obala Koper. S Tano sva bili seveda zraven, da se udeleživa slovesnosti, bil pa je še en razlog: pred otvoritvijo je Kinološko društvo organiziralo dobrodelni tek, katerega sredstva so se namenila za Obalno društvo proti mučenju živali. Preberite več »

Bliža se poletje in z njim dopusti. Upam, da boste imeli možnost svoje ljubljenčke vzeti s seboj na dopust, saj smo zato skupaj, da delimo najlepše doživljaje. Če pa te možnosti ne boste imeli, pravočasno poiščite primerno nastanitev in varstvo zanje.

Na kaj moramo biti pozorni, preden gremo na dopust s svojim kosmatincem? Preberite več »

Z veseljem sporočam, da je od zdaj naprej aktivna spletna stran Veselih tačk tudi v angleškem jeziku. Povezavo najdete na strani zgoraj desno ali pa na http://en.veseletacke.com/

Želim vam prijetno branje!

Gore. Čudovite in mogočne. Takoj za psi in morjem, moja velika strast že od malih nog. Vedno, ko sem si želela ali potrebovala zbistriti misli in se napolniti z energijo, sem se podala med vršace. Včasih je bil dovolj že pogled na Kamniške Alpe iz Ljubljane in obljuba, da bom kmalu spet gor, takoj ko mi bo čas to dopustil. Samostojni izleti kmalu niso bili več dovolj in vključila sem se v aktivno delo v planinskem društvu, najprej OPD Koper, nato pa še PD Piran in postala planinska vodnica. Spoznala sem veliko enako mislečih prijateljev in bili smo čudovita družba, ki smo se nasmejali marsikateri dogodivščini ob tabornem ognju in se skupaj stiskali v šotorih. Tomaž, Jana, Mateja, Sonja, Vojko, Gregor, Franko, Mojca in še kdo smo vselej našli »izgovore«, da smo se podali na izlete, tako in drugače povezane s hribi. Preberite več »

 Simba in Rob

Z RRCI (Italijanski klub rodezijskih grebenarjev) se zahvaljujemo vsem, ki ste se zanimali in poklicali za Simbo, Moma in Philippa, ki so se znašli v stiski. Simba je dom našel že pred časom (o  tem je prispevek v arhivu) in je ostal v Italiji. Živi z Robom in Pauline, družbo pa mu dela tudi psička Nell.

 Momo

Momo je po novem državljan Slovenije - preselil se je v čudovite kraje - Kostanjevico na Krki. Z Alešem se odlično razumeta in Momo spremlja Aleša tudi na delu. Kmalu jih bom obiskala, tako da več novičk takrat, zdaj pa prilagam eno od mnogih slik,  ki mi jih je Aleš že poslal.

Za Philippa je bila oddaja nekoliko težja, morda ker je starejši, ne vem. Ekipi, ki smo bili angažirani v iskanju doma zanj, nam je bilo kar tesno pri srcu, saj nas nobeden ni vprašal po njem, vsi klici so bili le za mlajšega in igrivega Moma. No, pa se je  vseeno pokazal sonček tudi za Philippa in je ponj prišla družina iz Nemčije. Philippo bo zdaj imel novo življenje in ne bo več sameval v azilu, kjer je bil zelo nesrečen.

Hvala še enkrat vsem, skupaj smo uspeli!

Prijatelji iz italijanskega kluba rodezijskih grebenarjev (RRCI) so me prosili za pomoč pri iskanju novih domov za štirinajstmesečnega Moma in skoraj štiriletnega Philippa.

Momo je dobro leto star rodezijski grebenar, njegov lastnik je hudo zbolel,  tako da je v bolnici in se žal domov ne bo več vrnil domov. Momo je zato pristal v azilu. Iz azila ga je v začasno oskrbo vzela sorodnica zbolelega gospoda, ki pa ga ne more obdržati in mu sedaj išče novi dom. Čez dan prebiva na dvorišču, ponoči spi v garaži. Momo je zmeden, nesrečen in potrebuje čimprej novega prijatelja, s katerim se bo veselil življenja, ki je še vse pred njim!  

Philippo je star štiri leta, kastriran in je postal brezdomec zato, ker je družina dobila naraščaj. Ker je prišlo do ljubosumja, ki mu lastniki niso bili kos, so ga oddali v azil. Je stabilnega, vendar močnega značaja, zato potrebuje izkušeno in odločno osebo, ki ga bo vključila v svojo družino in mu dodelila mesto v njej.  Za več informacij oziroma oddajo me prosim kontaktirajte.

Živahni december je mimo in z najlepšimi željami za 2009 smo obrnili nov list. Pri Veselih tačkah je to v mojem imenu storila naša Sara. Skupaj smo stiskali čestitko (Sara je pozirala za fotografijo, jaz sem primaknila besedilo, Maja, Jure in Karmen so naredili ostalo – Iskrena hvala!) s katero sem vas, poleg lepih želja, želela  tudi spomniti na izvajanje poskusov na živalih oziroma v tem primeru, na psih.

Tudi Sara, ki se je danes zjutraj zelo razveselila snega in je tekala naokrog kot da bi imela vsaj dekado manj na plečih, je odsluženi poskusni pes. Čeprav, vsaj po meni dostopnih podatkih, poskusov na psih pri nas ni več, sem pa prejšnji mesec, med listanjem revij in čakanjem na let na Frankfurtskem letališču, zasledila oglas za oddajo več odsluženih laboratorijskih psov pasme beagle.  Doma sem takoj odprla internetno povezavo in prebrala, da je društvo Tiere in Not Ennepetal e. V. (1) manjše društvo, katerega člani so uperili vse sile v to, da posredujejo pri posvojitvah odsluženih laboratorijskih živali, predvsem psov. Preberite več »